Kategorije
 
 
 
 
 

Kaj storiti s pokošeno travo?

Če imate vrt, veste, da niti kvadratni meter tega ni zastonj. Sploh ne mislimo na kupnino, čeprav se ta v mnogih regijah dviga do vrtoglavih višin. Govorimo o tem, da morate za to, da je vrt videti dober, ves čas skrbeti zanj. In osnovna nega vrta je predvsem redna košnja. Del zemlje lahko res zlahka rezervirate za čebele ali druge žuželke

in pustite, da trava na njej zraste dlje, vendar bi morali pokositi znaten del površine približno enkrat na teden ali dva, zase in za svoje otroke. Ta čas je na primer odvisen od tega, koliko padavin pade v določenem obdobju. V deževnem vremenu trava raste hitreje.

Ali mečete travo v zabojnik za smeti? Potrata!

Takoj, ko pokosiš travo, se pojavi vprašanje, kam jo pospraviti. Čeprav nekatere občine svojim občanom ponujajo brezplačno skladiščenje bioloških odpadkov v posebnem zabojniku, ta rešitev ni povsem idealna. S tem izgubite dragocen material, ki ga lahko uporabite za podporo „hranilnemu ciklu” na vašem vrtu.

Namesto tega poskusite kompostirati

Druga logična rešitev je nakup kompostne posode, torej kompostnika. Poskusite ugotoviti, ali so v vaši občini na voljo subvencionirani zabojniki za kompost, ki bi jih kot občan lahko dobili (izposodili) brezplačno. Najpogostejši model je plastični šesterokotnik, visok približno meter, v zeleni ali črni barvi.

Alternativa je izdelava lastnega kompostnika, za katerega boste potrebovali na primer strešne letve, palete ali lesene kole. Pomembno je, da obstajajo vrzeli med posameznimi „segmenti” odprte skozi katere prihaja zrak.

To je pomembno tudi za industrijsko proizvedene kompostnike, ki so običajno opremljeni s pokrovom. Vendar pa biološki material potrebuje vlažno okolje in dobro bo le, če bo nanj občasno deževalo. Zato postavite pokrov od kompostnika nekam bočno v klet.

Kompostiranje za eno leto ni dovolj

Idealno bo, če v kot vrta postavite vsaj dva kompostnika – saj se vrtni biološki material idealno spremeni v kompost po vsaj dveh letih.

Po enem letu je kompostiranje nepopolno in nastali kompost še ni primeren za gnojenje rastlin. V prvem kompostniku pustimo, da trava z glino počiva vsaj eno sezono.

Kompostu boste pomagali z bakterijami

Trava z glino naj bo osnova komposta. Postopek je zelo preprost. Ko kosite vrt, vse zelene ostanke košnje vrzite v kompostnik in nato prekrijte s plastjo gline. V SCD kompost nalijte glino z vodo, pomešano z bakterijami. Je tekoči mikrobiološki koncentrat, zasnovan za hitrejše in učinkovitejše kompostiranje organskih ostankov. V tednu dni se vam ne bo treba odločati, kam z naslednjo travo, saj se bo tista iz prejšnje košnje po zaslugi delovanja bakterij „naselila”.

Za koncentrat z bakterijami boste potrebovali približno 1 dcl na 100 litrov vode. Kar pomeni, da vam bo eno ali dvo litrska steklenica zdržala vse leto.

Če imate večji vrt ali veliko kosite, lahko kupite bakterije za kompostiranje v dvolitrski steklenici ali celo petlitrsko kanto.

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Polna (Desktop) različica